Kolo je eno najbolj priljubljenih prevoznih sredstev otrok, saj jim pomeni hkrati igralo in prevozno sredstvo. Kolo je poleg tega tudi eno najbolj okolju in zdravju prijaznih prevoznih sredstev in hkrati tudi prvo prevozno sredstvo, ki ga otrok lahko vozi sam.

Prve kolesarske spretnosti si pridobijo otroci že pri štirih ali petih letih starosti. Za samostojno vožnjo v prometu pa so sposobni šele, ko so stari okrog 10 let. Svet zato stalno opozarja na ustrezna znanja in opremo kolesarjev.

Kolesarski izpit je prvi izpit, ki ga lahko opravi otrok, je prvi pravi dokument, ki otroku daje določeno samostojnost, pravico, da gre sam na cesto ter hkrati odgovornost za varno sodelovanje v prometu. Zato je za otroka na njegovi poti razvoja izredno pomemben.

Otrok do dopolnjenega 14. leta starosti ne sme samostojno voziti kolesa v prometu, če nima kolesarske izkaznice, ki jo pridobi po uspešno opravljenem usposabljanju za vožnjo kolesa.

 

Program usposabljanja za vožnjo kolesa

Osnovne šole ob pomoči staršev in Občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ter policije organizirajo pripravo učencev za samostojno vožnjo kolesa v prometu ter preverjanje znanja in sposobnosti za vožnjo (Zakon o voznikih (Uradni list RS, št. 85/1667/1721/18 – ZNOrg in 43/19)). Skladno s tem, je Strokovni svet Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v letu 2002 sprejel Program usposabljanja za vožnjo kolesa, ki natančno opredeljuje cilje, vsebine, metode in oblike dela na osnovnih šolah pri usposabljanju učencev za vožnjo kolesa.

Program usposabljanja učencev za vožnjo kolesa izvajajo le učitelji, ki so uspešno opravili seminar za izvajalce programa usposabljanja v okviru stalnega strokovnega izpopolnjevanja Zavoda RS za šolstvo. Program usposabljanja otrok za vožnjo kolesa predvideva 3 dele:

  • pridobivanje teoretičnih znanj in preizkus znanja,
  • spretnostna vožnja s kolesom po poligonu (spretnostnem in prometnem),
  • praktična vožnja  v dejanskem prometu z opravljanjem praktičnega dela kolesarskega izpita.

Po uspešno opravljenem celotnem programu otrok pridobi kolesarsko izkaznico kot poseben predpisan obrazec, ki jo podpišejo tako na šoli kot tudi starši. S kolesarsko izkaznico otrok lahko samostojno sodeluje v prometu. Seveda pa ob tem potrebuje v novih ali v zelo prometno zahtevnih situacijah še vedno pomoč odraslih.

Usposabljanje za vožnjo kolesa naj bi se pričelo v prvem do tretjem razredu osnovne šole s teoretičnim usposabljanjem in pridobivanjem znanja o prometnih znakih, pravilih in ustreznem varnem ravnanju v prometu. V četrtem razredu devetletne osnovne šole sledi utrjevanje in ponavljanje teoretičnega dela, ki se konča s preverjanjem znanja o poznavanju cestno-prometnih predpisov pomembnih za kolesarje. Praktično usposabljanje za vožnjo s kolesom naj bi sledilo v petem razredu devetletne osnovne šole s pregledi koles in nadaljevalo z usposabljanjem na spretnostnem poligonu, nato na simuliranem prometnem poligonu na šolskem dvorišču ter se končalo s praktičnim usposabljanjem v dejanskem prometu v okolici šole. Po končanem usposabljanju sledi še praktični del izpita oziroma izpitna vožnja v dejanskem prometu.

 

Teoretično testiranje

Teoretični del kolesarskega izpita ter obravnava učnih vsebin in simulacija izpita potekata preko SIO portala spletnih učilnic Kolesar (https://podpora.sio.si/kolesar/). 

Vaje iz poznavanja cestno prometnih predpisov so brezplačno dostopne vsem, da jih lahko posamezniki samostojno rešujejo.

Teoretični del kolesarskega izpita poteka preko spletnega portala Kolesar z vnaprej pripravljenimi naključno prikazanimi vprašanji glede na posamezna področja CPP ter težavnosti vprašanj. Vsak tako prejme 20 vprašanj, sistem pa avtomatično beleži posameznikov rezultat.

Za organizacijo tekmovanj Kaj veš o prometu pa je potrebno kontaktirati AVP – SPV, da mentor ter predstavnik občinskega SPV prejme posebno geslo za vstop v testiranje.


Spretnostni poligon za kolesarje

Otroci se morajo po uspešno opravljenem teoretičnem delu kolesarskega izpita usposobiti tudi v spretnostni vožnji, zato je oblikovan Spretnostni poligon z ovirami, ki simulirajo različne spretnosti potrebne za vožnjo kolesa v dejanskem prometu: zavijanje, vijuganje, vožnja čez oviro, po klancu, vožnja z eno roko, vzdrževanje ravnotežja, ustavljanje itd.

Pred vajo na spretnostnem poligonu je potrebno opraviti pregled tehnične brezhibnosti koles na podlagi Zapisnika o pregledu kolesa, otrok tako pridobi nalepko Varno kolo. Otroci morajo tudi na poligonu nujno uporabljati zaščitno kolesarsko čelado.

Otrok mora uspešno zaključiti spretnostni poligon preden se odpravimo z njim v dejanski promet.

Več o spretnostnem poligonu:

Za preverjanje spretnosti vožnje in obvladovanja samega kolesa smo pripravili spretnostni poligon z 11 ovirami. Ovire predstavljajo posamezne okoliščine vožnje kolesa v prometu, s katerimi se lahko sreča kolesar v dejanskem prometu, kot so npr. vožnja čez robnik, vožnja skozi ožino, nakazovanje smeri, izogibanje oviram na cesti, zavijanje, zaviranje, pesek na cesti, držanje ravnotežja na kolesu itd.

Začenjamo na posameznih ovirah, ko učenci te obvladajo, pa povezujemo po dve in na koncu vse ovire, ki jih vozijo povezane. Otrok, ki dobro obvlada kolo, lahko izpelje posamezne ovire brez večjih napak. Zato je uspešna izpeljava spretnostnega poligona predpogoj, da otroka spustimo na cesto v dejanski promet.

Elementi za postavitev spretnostnega poligona za kolesarje (povezava do PDF dokumenta)

 

Prometni poligon za kolesarje

Ko učenci dovolj dobro obvladajo kolo, preidemo na povezovanje teoretičnega znanja s praktičnim. Na prometnem poligonu začnejo otroci najprej na varni površini preizkušati osnovna prometna pravila za vožnjo kolesa, kot so pravilno vključevanje s kolesom v promet, zavijanje desno in levo, prepoznavanje in ustrezno ravnanje ob prometnih znakih, pravilo srečanja ter pravilo desnega, pravilo prednosti itd.

Prometni poligon organiziramo na šolskem dvorišču ali šolskem igrišču z relativno malo enostavnih pripomočkov. Pripravimo si posamezne oblike križišč v zmanjšanem merilu (križišče X, križišče T in krožno križišče).

Križišča sestavimo na šolskem igrišču oz. primerno veliki varni površini. Uporabimo lahko letve (2 m dolžine, do 5 cm širine in do 1 cm debeline), s katerimi sestavimo obliko želenega križišča, ki ga opremimo s potrebnimi prometnimi znaki (Ustavi ali Križišče/cestni priključek s prednostno cesto) in talnimi oznakami (izdelane iz debelejše plastike – kapa plošče, plastične talne obloge, tapison ipd.). Širina voznih pasov dostopnih cest in križišča mora biti vsaj 2 m (celotna cesta torej 4 m), dolžina vstopne ceste v križišče, po kateri vozimo, pa najmanj 15 m. Križišča ne opremljamo v celoti, ampak le del, po katerem bodo učenci vozili, ostali deli pa ostanejo le označeni kot orientacija za vožnjo.

Na tako postavljenih križiščih je možno izvesti vse tisto, kar mora kolesar obvladati za varno vožnjo v križiščih (pogled nazaj, nakazovanje smeri, zavzemanje pravilnega položaja pred in v križišču, vožnja v križišču) in obenem pridobiti tisto orientacijo, ki je potrebna za pravilno razvrščanje in ustrezno vožnjo v križišču.

V križišču lahko istočasno vozi tudi več učencev, po prehodu za pešce lahko hodimo in s tem ustvarjamo pogoje za upoštevanje prednosti, pravilnega ustavljanja pred prehodom za pešce, v križišču ipd.

Ker za postavitev prometnega poligona ni potrebno označevanje s kredo ali barvo, se lahko križišča sestavijo tudi v zaprtem prostoru (telovadnici) ter se tako izkoristi za vožnjo kolesa tudi vremensko neprimerne dneve.

 

Praktična vožnja v prometu

V okviru usposabljanja za vožnjo kolesa morajo otroci opraviti tudi praktično vožnjo v dejanskem prometu in sicer je namenjenih 5 ur na skupino 5 učencev, ki jih spremlja učitelj. Za traso praktične vožnje v prometu izberite ceste v bližini osnovne šole in upoštevajte tako prometno infrastrukturo z vključevanjem različnih prometnih situacij (kolesarska steza, vožnja po vozišču, semaforizirana križišča, križišča s prednostjo, zavijanje levo-desno itd.), ter seveda upoštevajte varnost otrok (gostota prometa, struktura vozil itd.).

 

Nasveti za izpeljavo kolesarskih izpitov

Usposabljanje za vožnjo kolesa predvideva teoretično in praktično usposabljanje ter vožnjo v resničnem prometu. S teoretičnim usposabljanjem pričnemo v 4. razredu devetletne OŠ. Nekaj teoretičnih osnov o prometnih predpisih pa so učenci že pridobili v prejšnjih razredih pri predmetih Spoznavanje okolja, Naravoslovje in tehnika itd. Za teoretično usposabljanje načrtujemo približno 15 ur. Za preostali del pa lahko načrtujemo kolesarski krožek kot interesno dejavnost, ki ga uvrstimo tudi v letni delovni načrt. Ob koncu teoretičnega usposabljanja sledi tudi preizkus poznavanja prometnih predpisov t.i. teoretični del kolesarskega izpita, ki ga otroci opravljajo preko SIO portala spletnih učilnic Kolesar.

V 5. razredu devetletne OŠ nadaljujemo z usposabljanjem za vožnjo kolesa z vožnjo po spretnostnem in prometnem poligonu. Pred tem starše seznanimo s potekom usposabljanja in pridobimo njihovo soglasje, da je njihov otrok vključen v usposabljanje za vožnjo kolesa. Predno se otroci dejansko usedejo na kolo, z njimi pregledamo kolesa, da so tehnično brezhibna. Poleg tega jih dodatno opozorimo na uporabo kolesarske čelade. Nato opravimo približno 5 ur vožnje z učenci na poligonu, tako spretnostnem in kasneje tudi prometnem poligonu, kjer vadimo od najbolj osnovnih vedenj s kolesom do težjih prometnih pravil.

Ko so učenci uspešno zaključili usposabljanje na spretnostnem in prometnem poligonu, jim izdamo kolesarske izkaznice, ki jih nesejo v podpis staršem. S podpisano kolesarsko izkaznico izvedemo tudi praktično vožnjo v prometu in sicer približno 5 ur na skupino 5 učencev. Najprej pot v okolici šole prehodimo ter se z otroki pogovorimo o pravilnem ravnanju s kolesom na posameznih točkah, o nevarnostih itd. Učence opremimo tudi z L znaki, ki sporočajo ostalim udeležencem v prometu, da gre za začetnike. Lahko pa jih opremimo tudi z odsevnimi brezrokavniki, tako da so veliko bolj opazni med samo vožnjo v prometu. Seveda morajo otroci med vožnjo s kolesom obvezno nositi kolesarsko čelado.

Učitelj skupaj z učenci najprej prevozi pot, tako da ga otroci lahko opazujejo. V nadaljevanju usposabljanja pa lahko vozi za njimi, da nadzira njihovo ravnanje in ga po potrebi popravlja. Šele nato sledi praktični del kolesarskega izpita, ko mora otrok samostojno pravilno izpeljati določeno pot v okolici šole. Poleg tega je nujno, da pri vožnjah v prometu z dodatno signalizacijo ustrezno označimo območje, kjer vozijo učenci. S tem zahtevamo od voznikov večjo previdnost in ustrezno ravnanje. K sodelovanju pritegnemo starše, policiste, predstavnike občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki lahko pomagajo pri sami izvedbi in skrbijo za varnost otrok.

Z uspešno opravljenim kolesarskim izpitom sme otrok samostojno voziti kolo v prometu, seveda pa še ni sposoben dobro obvladovati prometno bolj zahtevnih ali zanj novih situacij. Zato je pomembno, da se starši otrok in učitelji tega zavedajo, ter da otroka vsaj v začetku večkrat spremljajo pri vožnji kolesa.